Najnovejše objave

DRUŠTVO POIESIS

Pogovor s Klariso Jovanović

Si pesnica, prevajalka in glasbenica. Kot prevajalka prevajaš iz več jezikov. V kolikšni meri vstop v nek drug jezik redefinira tvoj pogled na svet? Ali če vprašam drugače: v kolikšni meri se strinjaš z znamenito Wittgensteinovo mislijo, da so meje mojega jezika tudi meje mojega sveta? Vsak vstop v jezik, v katerikoli jezik, je vstop v določeno kulturo v najširšem pomenu besede: vstop v nematerni jezik pa, zagotovo, vstop v kulturo, ki je drugačna od tiste, ki nas nagovarja v [preberite več]

16. 1. 2018

Ivo Frbéžar: Zakaj pesniti, če ne govoriš za nikogar več?

Ko se sprašujemo o relevantnosti književnosti in knjževnika v današnjem času se znova sprašujemo čemu pesniti. Ker sem pesnik, se bom omejil predvsem na poezijo in vprašanje »Čemu poezija?« O tem so se spraševali že Miodrag Pavlović v svojem eseju (Čemu poezijia,1967), Hilde Domin  (Wozu Lyrik heute? 1968), Friedrich Hölderlin (…und wozu Dichter in dürftiger Zeit? v sedmi elegiji); Wozu Dichter? je ponavljal že Martin Heiddeger ob dvanajstletnici Rilkejeve smrti [preberite več]

11. 1. 2018

Sonja Cekova Stojanoska: Ne maram zvonov

Medtem ko hitimo po vsakdanjosti, premikamo svoje meje, okoli nas se gnetejo ljudje kot megla, hijene pa so ves čas lačne, praskajo, se spopadajo in druga drugi iztikajo oči, brž ko jim kaj zadiši po mesu, in mrcvarijo tekmece, zato da potešijo lasten ego.   Kolo se vrti, pravijo, in stari zvon spet odšteva čas, čeprav vsi uporabljamo mobilne telefone.   Ne sovražim zvonov, ne, in vendar naj počakajo v daljni prihodnosti; saj ni treba, da se ustavi čas, želim si samo [preberite več]

9. 1. 2018

Pogovor z Alešem Mustarjem

Tvoja prva pesniška zbirka nosi naslov (U)sodno tolmačenje (2005). Njen naslov me asociira na lepo vrsto vprašanj. A naj začnem z morda najbolj očitnim, z oddaljenostjo ali bližino med resničnostjo in poezijo.  Pri branju tvojih pesmi imam vseskozi občutek, da so realistične, da torej na nek neposreden način prevajaš resničnost v pesmi, po drugi strani pa se v veliki meri dogajajo, kot namiguje že naslov sam, v jeziku. Kako sam doživljaš pri pisanju razliko med jezikom in [preberite več]

4. 1. 2018

Dragana Evtimova: Za nami

                        Za fotografijami, ki jih prenašamo po žepih starih plaščev                         so spomini. Za njimi se izpisujejo zapiski, [preberite več]

2. 1. 2018

Jaka Železnikar: Interaktivalij, drobci / Interaktivalij, Fragments

Izbrani drobci generativnih vizualnih pesmi iz spletne e-pesniške zbirke Interaktivalij, https://interaktivalij.si.  E-knjiga Interaktivalij, drobci vsebuje po pet posnetkov delov iteracij vsake od osmih e-pesmi, ki tvorijo delo Interaktivalij. Pesmi v spletni zbirki Interaktivalij so vizualne, tvorjene iz tipografskih znakov s pomočjo generativnega algoritma. Algoritem ob vsakem ogledu pesem, ki ohranja osnovno strukturo in nekaj semantičnih elementov, nekoliko vizualno spremeni. [preberite več]

17. 12. 2017

Pogovor z Jako Železnikarjem

Začniva kar pri e-poeziji. Kaj pravzaprav je e-poezija in v kakšnem razmerju je do e-literature in tudi, v kakšnem razmerju je do spletne umetnosti nasploh? E-poezija je poezija, ki je intimno prepletena z računalnikom in z njim povezano širšo kulturo, danes predvsem spletno. »E« v e-poeziji je krajši zapis besede »elektronska«. Poimenovanje je nekoliko zavajajoče, saj ne zaobjema spoja poezije in vseh elektronskih medijev. Poezija v medijih kot so radio, televizija, video in [preberite več]

14. 12. 2017

Hiša v Ljubljani / Casa a Lubiana – Sodobna slovenska in italijanska poezija / Poesia contemporanea slovena e italiana

Dvojezična pesniška zbirka Hiša v Ljubljani / Casa a Lubiana je plod pesniško prevajalskih delavnic slovenske in italijanske poezije Hiša v Ljubljani / Casa a Lubiana in Hiša v Ljubljani II / Casa a Lubiana II, ki sta v organizaciji bloga La casa di carta – Papirnata hiša in Društva Poiesis potekali maja 2016 in oktobra 2017 v Ljubljani. Na delavnicah so sodelovali pesnice in pesniki Cvetka Bevc, Krištof Dovjak, Luisa Gastaldo, Alenka Jovanovski, Marina Moretti, Marella Nappi, [preberite več]

3. 12. 2017

Sandro Pecchiari: severni sij

nebo ostro zamejuje in ukrivlja zemljo poglablja jo brez cest osvobaja njene poti   svetilke se objemajo v zavetju parkirišč   to je edina luč, ki jo poznam, rumeno obarva pogled, zameji temo: noben duh ne bo prišel med te avtomobile nihče čez mero praznoval se okoli tvoje hiše igral s kostmi živali in peresi   na potovanje prežijo letala reke, ki so jih zvile nevihte. edina pot je skriti šepet zarij sprejmeš ga le, če o njem govoriš tiho kot to počneš z mano, ne [preberite več]

21. 11. 2017

1 2 3 6