Toliko kažipotov; lahki so kot sneg. Padajo
in se pogrezajo. (Zrak je edina zastava.)
Dobro in zlo.
Sprejeti zlo. Ker je del sveta. Izbirati
nežnost. Zlo delaš, ko zamahneš
z roko po zlu; ko ne sprejemaš.
Ampak vse je odprto.
Samo močna energija tvoje izbire, odločitve,
izčisti zrak do svetlobe. (Zrak je prosojen.
Da vzameš ljubezen s sabo.) Poslušaš
donenje odmevov, prepletenih med sabo: nakazujejo prostor.
Ta prostornina je čista prosojnost.
Položiš roko na ramo.
V neizbežnosti časa je čisti prostor.
Kadar tečejo zvoki skoz tebe: si. Čista prosojnost.
Na nešteto kvadratov in kotov, nešteto v zrak, ki ničesar
ne gradi. Ljubezen – ta pesem je zate.
In zdaj stojim tu.
Trdno stojim, ko plešem s tabo.
Koraki mehko plešejo skozme.
- Barbara Jurša: Dobro in zlo - 5. 2. 2016
- Barbara Jurša: Žeja - 29. 5. 2015