Najnovejše objave

Sašo N. Aluševski & Stanka Hrastelj: Sinkope

  I. glas                                       slišiš                                      slišiš ki tiho kliče                         srebrni jelen                     ranjeni volk mesec temni                     na robovih nabrušenih trka        slišiš       trka        tolče      [preberite več]

Petra Bauman: Oči juga

Lajež psa ob izdihu poletja, ko je topel, mehek, koprenast dan. Dan za nič drugega kot za sprehod, glaž bezgovega soka, morda ping pong. Devet golobov opazuje belo golobico. Mlačno srce bele golobice se ozira po lanskem [preberite več]

Sandro Pecchiari: Panta rhei os potamòs

kameleon ves pisan od poljan in ustja v lagodnem izteku zaliv se danes predaja obarvanim oblakom nad sabo. sokol vzleta, se vzpenja.   v nezanesljivo jesensko biserovino vpletam davne bajne like, mite in vsakodnevne vesti, zasežem spotoma sosedov časopis, obstanem, obstrmim, ko vse hiti in teče.   in preko lista ugledam kako mi Penelopa nasuva v dlan zvesto ujetost, od katere moj obsedeni um zbesni, njen pa trden kot oljka.   razpletava zbrano kar sva napletla, bojazen s [preberite več]

Pogovor z Milošem Biedrzyckim

Glavni mestni trg v Krakovu je zame eden najlepših trgov, kar sem jih videl. Spomnim se, kako smo sedeli v eni od tamkajšnjih restavracij in si rekel, da v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja ni bil takšen, namesto restavracij sta na njem stali dve stražarnici … Kako se spominjaš tistega časa? Kako primerjaš tisti čas in današnji čas z ozirom na poezijo? Ali če vprašam bolj natančno, na kakšen način je bila poezija umeščena v poljsko družbo takrat in na [preberite več]

Vesna Liponik: ***

s pozornimi raskavimi zamahi   drsi po hrbtu svojega otroka   umiva ga   ko se želim dotakniti tega istega hrbta   ki ga je očistila dolgo skrbno gladila   se postavi predme   misel je jasna in neposredna ko je izrečena   čez nekaj dni bom izvedela   skrila ga je v travo nihče ga ni našel nihče ga ni odvlekel in ubil [preberite več]

Enesa Mahmić: Poskus revolucije

Gorelo je mesto Vsak je mislil, da mu pripada več Od tistega, kar ima – Pathos na odru   Mati Svoboda Se je v postelji valjala z mladimi levičarji Čeprav je vedela Da se v njih skrivajo uradniki Ki bodo nekega dne V še neodplačanih hišah in avtomobilih Umrli od možganske kapi – Vive la liberté !   Prevedel Danijel Golobič [preberite več]

Anja Grmovšek: Besede so pomembne

zalij fikus v sobi si mi napisal na listek in ga prilepil na hladilnik   sploh nisem vedela da ga imava   fikus   več besed sva si napisala kakor jih izgovorila pa se zato ne znava nič bolje izražati   na trenutke si želim da bi v tvojem pogledu lahko prebrala neizrečene besede da bi se vrgla vanje in zaplavala se v njih okopala in zadovoljila   fikus je pomemben zato ga zalijem   besede so pomembne zato jih ne izrekava na glas [preberite več]

Dani Bedrač: Aprilski nokturno

želel bi živeti čim bolj neopazno, a me sedaj že dobro poznajo otroci in jablane. z belim ognjem v ohlapnih, svobodnih ustih se vedno bolj tiho pomikam skozi to očarljivo negotovost, ki jo nadlegovalci besed že od   nekdaj imenujejo življenje: kot tantadruj, ki najlepše brenči v svoji zaskorjeni praznoti med brezbrižnimi, v okostja praživali zazrtimi astronavti, ki so se upokojili že takrat, ko so bili fenomeni še brez zlohotnih imen.   le včasih, ko se zvečeri in za [preberite več]

Matthew Rohrer: Fotografije Allena Ginsberga v galeriji Grey, New York

Fotografije mladih ljudi ki se starajo so kot prižgane luči v visoki zgradbi ko je sonce še vedno na nebu. Zelo posebna melanholija se je vrniti na ulice z vseh strani obdane z okni — prekinitev za sms si zadet? — dobro — Ginsbergove fotografije so sijajne – precej boljše so kot ta pesem — kjer popotnik pod obokom posname avtoportret. Pa vendar nekaj je pri fotografiji kar zastruplja srce.   Prevedel Tone [preberite več]

Larisa Javernik: prapok

dolgo sem si predstavljala da si kot dekle odrezala rjave kite in jih pustila gozdu zato so na tvoji prašni glavi kasneje samevale gole zaplate puščave tvoji mamini moji prsti in lonci in ponve in tiste nedelje ko si polagala karte in kuhala kavo in govorila o luni o švici o jeziku ki ga nisi znala o moških ki so tepli o vedru zarodkov o splavu o strahu o deklici ki je zrasla o deklicah ki so zrasle in so nosile naprej ponve in strah in moške ki tepejo   ker si se smejala z drobovjem [preberite več]
1 2 3 34